Mestna knjižnica Grosuplje vas vabi na ogled čudovite slikarske razstave slikarja Eduarda Oliveire Bentuba, katerega dela so obarvala razstavni prostor s toplimi vibracijami Zelenoortskih otokov.
Eduardo je umetnik, ki živi med dvema svetovoma: svojo domovino, otokom Santo Antão v Zelenortskem otočju in Slovenijo. Poleti 2012 je prvič razstavljal v naši galeriji in pustil nepozaben vtis s prizori z domačih zelenortskih otokov, toplih barv in žareče svetlobe.
Tokratna razstava nosi naslov Evoluções. Eduardo je uporabil portugalsko besedo, saj je portugalščina njegov materni jezik, tu so njegove kulturne korenine. Beseda pomeni evolucije, označuje pa tudi njegov umetniški razvoj, umetniško pot, ki se vije skozi razstavljena dela.
Še vedno slike lijejo svetlobo, ki je na starejših delih še žareča svetloba juga, kasneje pa se že zmehča v hladnejše odtenke slovenske atmosfere. Svetloba je ravno tisti likovni element, s katerim slike najbolj spregovorijo in podrediti se ji morajo tudi barve. Likovni izraz nas spomni na ekspresijo. Umetnik v sebi nosi modrino morja, toplino zemlje in njenih ljudi, občutenje narave in vse to iz sebe navzven prevede v jezik barve in oblike.
Motivno se Eduardo vrača na svoj rodni otok, med svoje ljudi, ki so njegov velik navdih. To so lahko figure iz njegove domišljije, slehernik, ki mu prekriža pot ali pa njegova družina in prijatelji. Človekova figura je naslikana organsko, obrazi so ekspresivni, včasih imajo tudi poteze portreta.
Vsaka slika v sebi nosi tudi kakšen simbol, številko ali besedo. Ti grafični vložki delujejo kot kodi ali gesla, ki nam odpirajo vhod v zgodbo posamezne slike. Nekateri namigi so tudi pod slikami v obliki predmetov, ki so s to sliko povezani. Umetnik tako olajša gledalcu razumevanje sporočila, ki ga slika prinaša.
Na slikah si stojita nasproti stari, skoraj idealizirani svet umetnikove mladosti in sodobni svet s svojo tehnologijo, pa tudi problemi odtujenosti in uničevanja okolja. Tako na primer lahko otrokom pripoveduje zgodbo njihova babica, lahko pa internet preko youtuba. Idilična podoba morske vedute se razblini, ko med valovi zagledamo odvrženo plastenko. A umetnik te realnosti ne kritizira, ne postavlja se v vlogo razsodnika, kaj je prav in kaj ni, pač pa samo beleži, kar opazuje in kar se ga dotakne.
Kot podlago Eduardo uporabi reciklirani material, stare rjuhe in odpadni papir, kot bi tudi slike želele pomagati temu svetu, da postane boljši. K temu pa pripomore tudi topel odnos slikarja do ljudi ter do stare in nove domovine, ki žari z njegovih slik.
Eduardo Oliveira Bentub se je rodil leta 1979 na Zelenortskih otokih, natančneje na otoku Santo Antão. Lahko bi rekli, da mu je njegove življenjske poti narekovala ljubezen. Kot študent se je preselil v Lizbono, kjer je študiral na Fakulteti za arhitekturo, ljubezen do likovne umetnosti pa je prevladala. Tako se je slikarskih veščin učil v ateljeju s svojim stricem, priznanim slikarjem. Ljubezen v zasebnem življenju ga je pripeljala v Slovenijo, kjer je nadaljeval z likovnim ustvarjanjem, delal pa je tudi v hostlu Celica v Ljubljani, kjer je odkril svojo drugo zanimanje, gostinstvo. Kasneje se je popolnoma posvetil slikarstvu. Razstavlja v obeh svojih domovinah, pa tudi v tujini, npr. v Macau na Kitajskem.
