Kopanj je najlepši primer osamelca na krasu. Hum, ki se dviga 70 metrov visoko nad kraško polje, spominja na otok – kar v času poplav, predvsem spomladi in jeseni, to tudi skoraj postane. Kopanj je bil zanimiv že v davni preteklosti, saj je bilo tu prazgodovinsko gradišče. Iz ostankov tega gradišča je bila zgrajena prvotna cerkev Marije Vnebovzete, katere prva omemba sega v leto 1433. V času turških vpadov so okoli nje zgradili obzidje, ki pa se je le delno obdržalo do današnjih dni. Baročna cerkev je skozi zgodovino večkrat spreminjala svojo podobo. Med drugo svetovno vojno je bila močno poškodovana.
Ob cerkvi se nahaja župnišče, v katerem je nekaj let otroštva preživel dr. France Prešeren. Njegov stric, vaški kaplan, ga je tu naučil brati in pisati. Tik pod vrhom stoji osnovna šola, v kateri pouk poteka že od leta 1865.
Zanimivost Kopanja je tudi studenec na severni strani, ki izvira 10 m nad nivojem kraškega polja. Studenec ima stalno vodo, ki ne presahne niti v največji suši. Voda je pitna in v ljudskem izročilu slovi po zdravilni moči (predvsem za oči). Zavetnica studenčka je lurška Mati božja, katere kip se nahaja v majhni kapelici nad njim.
