Cerkev Marijinega rojstva v Šmarju – Sap je najstarejša župnijska cerkev v občini Grosuplje. Njena prva omemba v listinah sega v leto 1228, po prepričanju nekaterih zgodovinarjev pa naj bi bila župnija Šmarje ustanovljena že leta 1058. Zgrajena je v stilu romanske triladijske bazilike. Konec 15. stoletja je cerkev dobila nove oboke in prezbiterij. V cerkvi so ohranjene gotske poslikave in freske Štefana Šubica. Cerkev z obzidjem je služila kot protiturški tabor, od katerega je viden samo še en stolp, imenovan Turenček.
Turenček je arhitekturni fragment protiturškega tabora ob župnijski cerkvi, sestavljen iz stolpa in dveh stavbnih kril. Nastanek šmarskega taborskega kompleksa naj bi bil povezan s časom, ko je bila župnija inkorporirana stiškemu samostanu.
Šmarski tabor je sodil v najvišjo kategorijo taborov s stanovanjskimi stavbami, kaščami, razglednimi stolpi in posebej utrjenimi stolpi – zatočišči. Taki kompleksi so bili značilni za konec 15. stoletja, narekoval jih je strah pred turškimi vpadi z ropanji, požigi in pomori. Šmarsko taborsko obzidje je domnevno imelo pet stranic in štiri stolpe. Dva stolpa sta branila vhod v tabor na južni strani, ostala dva sta bila na zaključku vzhodne in zahodne stranice. Na severni strani so bile kašče, kjer so bile varno spravljene zaloge hrane, iz njih pa je bilo mogoče obzidje uspešno braniti.
V 17. stoletju je bil tabor še ohranjen in ga omenja tudi Valvasor, na jožefinskem vojaškem zemljevidu s konca 18. stoletja pa ga ni več. Po koncu turške nevarnosti so odstranili obzidje, del gradbenega materiala porabili za izgradnjo baročnih stranskih kapel, hkrati pa poudarili novo pročelje povečane cerkve. Zasuli so obrambne jarke.
Danes je v njem etnološka zbirka starin, kmečkih in nabožnih predmetov, ki jih je zbiral dolgoletni šmarski župnik Jože Mrvar. V dvorani se vrstijo razstave, kulturne prireditve in pogovorna srečanja. V spodnjih prostorih je kapela.
Turenček
Turnček ali tudi Turenček v Šmarju označuje edini še preostali stolp in hodnike, ki so še dejanski ostanki enega na najboljši način grajenih protiturških taborov. V koncu 18. stoletja, ko je turška nevarnost že minila, je funkcija protiturških taborov počasi postajala odvečna. V veliko mestih so začeli podirati srednjeveške zidove in tudi okoli vaških cerkva zgrajenih protiturške tabore. Ker je na mestih pred cerkvijo tedaj nastalo veliko prostora, ne bo naključje, če bomo v veliko takih krajih našli pred cerkvijo posajene lipe – tako je tudi v Šmarju.
V Šmarju so v spomin na te za slovenski narod tako pomembne boje pustili severozahodni stolp, ki si ga je definitivno vredno ogledati. V njem sta dve dvorani (vsaka v svojem nadstropju), ki dandanes služita za različne dogodke in razstave. Da človek dobi poglobljeno znanje o taborih, pa bralcu predlagam, da obiščejo še tabor nad Cerovim , ki pa so ga gradili kmetje sami (šmarski tabor je finance dobil iz stiške opatije).
