Kraj izvedbe: Družbeni dom Grosuplje
Dve srečanji: soboti, 10. 10. in 24. 10. 2026, od 9. do 13. ure
Mentorica: Anja Verderber
Brezplačno za udeležence iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica, ostali 80 EUR (DDV vključen)
Rok za prijavo: 28. september 2026
Dodatne informacije: oi.ivancna.gorica@jskd.si, T: 01 786 9070
Organizacija: JSKD OI Ivančna Gorica, ZKD Grosuplje in Turizem Grosuplje
Logotipi: JSKD Ivančna Gorica, Knjižnica Grosuplje, Turizem Grosuplje, vse tri občine
Namen seminarja
Seminar je namenjen mentoricam in mentorjem otroških folklornih skupin ter drugim pedagoškim delavcem, ki pri delu z otroki uporabljajo ljudski ples, pesem, igro in druge prvine folklorne dejavnosti ter želijo iz izbranega gradiva sestaviti smiselno odrsko celoto.
Osrednja tema seminarja bo: kako iz posameznih plesov, pesmi, iger, rekvizitov, melodij, zgodb in drugih virov nastane koreografija, ki je primerna za določeno skupino otrok in ima jasen uvod, potek ter zaključek?
Udeleženci bodo od izbire gradiva postopoma prišli do lastnega osnutka koreografije, na drugem srečanju pa ga bodo s pomočjo skupine in mentorice preverili tudi v praksi. Ob tem se bomo posvetili še vprašanju, kako koreografijo učiti skozi celo leto, ne da bi bile vaje omejene predvsem na ponavljanje že določenega zaporedja.
Seminar je primeren za začetnike in za mentorje z izkušnjami. Začetniki bodo dobili jasen okvir, po katerem lahko pripravijo prvo koreografijo, izkušenejši pa bodo lahko preverili in nadgradili svoje obstoječe načine dela.
O mentorici:
Anja Verderber je umetnostna zgodovinarka, etnologinja in kulturna antropologinja ter mlada raziskovalka na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Raziskovalno se posveča predvsem etnokoreologiji, v okviru doktorske raziskave pa preučuje fenomen polke v Sloveniji. Je nekdanja umetniška vodja Folklorne skupine Tineta Rožanca iz Ljubljane, kjer je sprva vodila tudi otroško folklorno skupino, ter avtorica številnih koreografij in celovečernih folklornih predstav. Kot svetovalka in koreografinja sodeluje tudi z drugimi folklornimi skupinami po Sloveniji. Deluje kot strokovna spremljevalka srečanj odraslih folklornih skupin ter kot predavateljica in mentorica na folklornih seminarjih, kjer med drugim poučuje tudi kinetografijo. Pri svojem pedagoškem delu povezuje raziskovalno znanje z dolgoletnimi izkušnjami na področju folklorne dejavnosti in koreografskega dela.
PODROBEN OPIS
1. SREČANJE – OD IDEJE DO OSNUTKA
| Uvod: kaj pravzaprav sestavlja koreografijo? Kratek pogovor o izkušnjah udeležencev, njihovih skupinah, starosti otrok in vprašanjih, s katerimi se srečujejo. Predstavitev poti od gradiva do odrske celote. |
| Video primeri dobrih praks. Ogled nekaj kratkih, med seboj različnih primerov otroških folklornih koreografij. Skupaj ugotavljamo, kaj gledalca vodi skozi koreografijo, kaj deluje in zakaj. |
| Kako gradimo koreografijo? Izhodiščna ideja in rdeča nit; dramaturški lok; začetek, razvoj in zaključek; razmerje med plesom, pesmijo, igro, govorom in drugimi sestavinami; prehodi; ponavljanje in kontrasti; uporaba prostora; vloga rekvizitov in glasbenikov. Pogovor tudi o primerni dolžini programa ter številu plesnih in pevskih sestavin glede na starost otrok in okoliščine nastopa. |
| Za koga ustvarjamo? Prilagajanje vsebine starosti in sposobnostim otrok. Kaj lahko pričakujemo od mlajših in kaj od starejših otrok? Kako poenostaviti ples, ne da bi izgubil svoje značilnosti? Kako iz istega gradiva pripraviti različne naloge za različne starostne skupine? |
| Praktično: ples kot gradivo za koreografijo. Učenje izbranih osnovnih plesov oziroma plesnih vzorcev. Nato praktično spreminjanje gradiva: različne starosti, postavitve, načini povezovanja, vstopi, izstopi, uporaba pesmi ali igre. |
| Od posameznega elementa do prizora. V manjših skupinah iz nekaj ponujenih elementov sestavimo kratek primer. Primerjamo različne rešitve in pokažemo, da iz istega gradiva lahko nastane več povsem različnih koreografskih zamisli. |
| Navodila za samostojno delo in vprašanja. Predstavitev predloge za pripravo osnutka koreografije do naslednjega srečanja. |
2. SREČANJE – OD OSNUTKA DO IZVEDLJIVE KOREOGRAFIJE
| Ponovni začetek. Kaj se je pri pripravi osnutkov izkazalo za lahko in kaj za težko? Zbiranje najpogostejših vprašanj. |
| Pregled osnutkov. Predstavitve v manjših skupinah oziroma izbor nekaj primerov za skupno obravnavo. Pri vsakem preverjamo rdečo nit, izbor gradiva, razmerje med posameznimi sestavinami, dolžino, prehode in primernost starosti otrok. |
| Koreografski laboratorij. Izbrane dele osnutkov dejansko odplešemo oziroma postavimo v prostor. Preverimo različne možnosti postavitev, prehodov, sprememb formacij, vključevanja pesmi, igre, glasbenikov ali rekvizita. Udeleženci vidijo, kako se rešitev spremeni, ko jo prenesemo s papirja v prostor. |
| Kako koreografijo učimo skozi leto? Razdelitev koreografije na manjše učne cilje. Igre in naloge za razvoj ritma, prostora, orientacije, sodelovanja s soplesalcem, plesnega spomina in odrskega nastopa. Kako otroke učiti posamezne sestavine, še preden vedo, da bodo pozneje postale del koreografije. |
| Ko v koreografiji nekaj manjka. Še nekaj praktičnih primerov: kako poiskati ustrezno pesem, igro, ples, povezovalni prizor ali drugo rešitev ter kako presoditi, ali jo koreografija sploh potrebuje. |
| Zaključek. Vsak udeleženec določi naslednji korak pri svojem osnutku in dobi smernice za nadaljnje delo s skupino. |
